Pesnjenje ni nekaj svetega in nedostopnega, je primarna prvina vsakega, ki se je kdaj soočil s pisanjem in v prvi vrsti sam s seboj, takrat človeka zbode nekaj nedoločljivega, neznanega, a piči zares in močno, tako da se le-ta težko izvije iz tega objema in potrebe skozi črke izražati čustvene občutke, od dobrih do slabih.

Mlade rime so pesniški večeri, na katerih se predstavijo mlade pesnice in pesniki iz vse Slovenije. Pomenijo jim priložnost, da predstavijo svojo poezijo, doživijo stik s publiko in branje na pravem odru ter morda vzbudijo dovolj pozornosti, da si lažje utrejo pot do objav ali knjige. Tu se dogaja in sooblikuje nova generacija pesnikov in pesnic. Sodelujejo tisti, ki imajo že izdano knjigo in tudi pesniki z le nekaj revialnimi objavami ter celo popolni novinci.

Če imaš vsaj malo želje poslušati pesmi, se družiti z avtorji mlade poezije, predvsem pa imeti se prijetno v pozno poletnih dneh, bo odmerek pesništva in glasbe ravno pravšnje povabilo zate in tvoje prijatelje - mlade rime bodo nastopile izmenjaje z mlado glasbeno zasedbo Demiurg iz Škofje Loke. Ne pozabite - poezija je kul!

Torek, 21.8.2007 ob 20:30h
izmenjaje s skupino Demiurg
Pod Jenkovo lipo
Brez vstopnine.

Kako je bilo:

V drugi epizodi sanj so po zraku frčale rime. Včasih celo dobesedno. Dejan Koban, Živa Mestek in Veronika Dintinjana so trije predstavniki nove generacije pesnikov, ki so svoje sanje med vrsticami javno predstavili na torkovem večeru Sanj pod Krvavcem. Včasih rime želijo povedati še nekaj več. Kričečo tišino, ki ostaja za tihimi stihi, je zapolnila škofjeloška skupina Demiurg. Za konglomerat ženskega vokala in melodične pop-rock strukture so prisotni celo večkrat zaprosili »repete«. V drugem večeru je dišalo je po mladem ... in sanjah. Fotke



Pa še nekaj poezije za okus:

Živa Mestek

Frida Kahlo je zgorela
In čeprav ožgana
Se je s svetom ljubila
Vedno znova kot bi bilo
Prvič…
In čeprav so ji kosti pokale
Pod težo rok in čopiča
Je slikala…
In je slikala kot je živela
Lepa in cela…

Dejan Koban

Kar nekaj koncev & komaj ena tretjina začetka

Bila si zavita v cigaretni dim
& podobna ličinki metulja,
ki se nikakor ne želi izvaliti
& z barvo mladih kril pobegniti iz sebe,
rahlo kurbirski jazz je igral v ozadju
& spremljal najine poglede,
precej noro so švigale oči,
nikakor nama takrat ni bilo dovolj gledanja,
pregledala sva praktično vse,
slike na stenah,
polne
& prazne pepelnike v baru,
seštevala
& odštevala sva ogorke,
gledala stare revije o opremljanju stanovanj,
opazovala tiste,
ki so izstopali
& tiste,
ki so vstopali skozi velika steklena vrata
& pregledovala sva svoje besede,
prav zares vljudno sva jih izbirala
& zraven naju je sramežljivo spremljal rahlo kurbirski jazz,
zunaj,
za zelenimi okni je vse padalo,
od listja,
odvečnih glagolov
& sestreljenih golobov,
do preluknjanih jader,
napačno seštetih želja
& namagnetenih dotikov,
ve je padalo,v vse
& midva sva sedela pri miru
& se vsake toliko spogledala
& preštevala na koncu še sebe
& si odštevala zapoznele korake
& raztrgane čipke
& mrzle dlaniv & trepet
& na koncu konca je prišel natakar
& nama dal račun,
ti si plačala
& jaz sem ti pomagal obleči plašč
& ti odprl velika steklena vrata,
odšla si lepo ven,
jaz pa sem se spotaknil ob nametano listje,
odvečne glagole,
sestreljene golobe,
preluknjana jadra,
napačno seštete želje,
namagnetene dotike,
& padel v kanalizacijo,
klical sem te,
kako glasno sem te klical,
bila si že daleč,
iskala si naslednji bar z rahlo kurbirskim jazzom…



.. nazaj na program ..